Zlate Niti

2 weeks ago

🌾 NEDELJSKA ZAMISEL

Včasih potrebujemo izgubo, da bi zares razumeli vrednost.
Odhod, da bi začutili prisotnost.
Tišino, da bi slišali, koliko nam je nekdo pomenil.

🤔 Čudno je, kako smo ljudje pogosto naravnani na »še bo čas«.
Še bomo poklicali.
Še bomo povedali.
Še se bomo srečali.

💛 In potem se nekaj spremeni. Nekdo odide. Nekaj se izgubi. Vrata se zaprejo. Trenutek mine. In nenadoma postane tako zelo jasno, kako dragoceno je bilo tisto, kar smo imeli ves čas pred očmi.

💛 Takrat začnemo pogrešati.
Takrat se spomnimo nasmeha. Besed. Pogovorov. Dotikov. Skupnih večerov.

Morda pa nam ni treba čakati na izgubo, da bi se zbudili.

Morda lahko začnemo danes. 🙏

❤ Poglejmo ljudi, ki sedijo ob nas. Tiste, ki nas poznajo tudi takrat, ko sami sebe ne razumemo. Tiste, ki so ostali skozi leta, spremembe, padce in zmage. Poglejmo svoje življenje z malo manj iskanja tistega, česar nimamo, in z malo več hvaležnosti za vse, kar imamo.

❤ Ker ko začneš zares ceniti svoje ljudi, svoje trenutke, svoje male vsakodnevne čudeže … se nekaj spremeni.

💛 Ugotoviš, da življenje morda sploh ni boj, v katerem moramo ves čas nekaj dokazovati, premagovati in dosegati.

💛 Morda je življenje bojevniška pustolovščina.
Takšna, v kateri pogumno stopamo skozi neznano, včasih pademo, se poberemo, se učimo … in ob poti srečamo čudovite ljudi, ki naredijo našo pot lepšo, globljo in bolj smiselno.

💚 Zato danes ne čakam na jutri, da bi povedala, koliko mi pomenijo.
Ne čakam na izgubo, da bi znala ceniti prisotnost.
Ne čakam na konec, da bi se zahvalila za pot.

Hvaležna sem. Danes. Za ljudi. Za trenutke. 🙏

Vprašanje za razmislek:
👉 Komu bi danes povedal/a, kako zelo ti pomeni, če bi vedel/a, da jutri morda ne bo več priložnosti?

Na sliki; Ljubi in večni prijatelji. ❤️

Čudovito nedeljo želim. 💐

Helena Zlate Niti.
www.zlate-niti.si/ ... See MoreSee Less

Zlate Niti

3 weeks ago

NEDELJSKA ZAMISEL
🌿 Včasih se ustavim ob naravi in pomislim, kako popolnoma zna biti povezana sama s seboj.

🌾 Drevo ne razmišlja, ali je pravi čas, da odvrže list. Jesen ga ne prepričuje, naj pusti poletje za seboj. Zima ne potrebuje dovoljenja, da pride. Semena ne hitijo postati cvetovi. In cvet ne vztraja v cvetenju, ko je njegov čas minil.

Vse se zgodi.

V svojem času.
V svojem ritmu.
Brez upiranja temu, kar je.

🤔 In potem pomislim na nas, ljudi.

👉 Kolikokrat se upiramo svojim ciklom.

👉 Kolikokrat želimo ostati tam, kjer je bilo lepo, čeprav že čutimo, da se nekaj zaključuje.

👉 Kolikokrat bi najraje preskočili obdobja, ki bolijo. Bi jih omamili, prehiteli, potisnili stran, pozabili.

🌾 Morda zato, ker ne zaupamo dovolj.

Ne zaupamo, da bo minilo.
Ne zaupamo, da bomo zmogli.
Ne zaupamo, da ima tudi tisto, česar danes še ne razumemo, svoj namen.

🌾 Sama rada rečem: vse, karkoli se nam dogaja, je le obdobje, le lekcija, le vloga.

In vsaka vloga se nekoč zaključi.

Zaključijo se težki dnevi.
Zaključijo se odnosi.
Zaključijo se določene verzije nas samih.
Zaključijo se tudi najlepša obdobja, za katera bi si želeli, da bi trajala večno.

Vse pride.
Vse traja.
Vse mine.

🌿 Zato morda ni potrebno, da ves čas bežimo pred tem, kar je.

💛 Morda lahko začnemo bolj zaupati svojim ciklom. jih poslušati. Sprejeti, da nismo vedno tukaj zato, da nekaj popravimo, spremenimo ali prehitimo.

💛 Zato jih ne preskočimo.
💛 Ne omamimo.
💛 Ne zmanjšujmo njihove vrednosti.

Doživimo jih. Spoštujmo jih. Bodimo z njimi.

Še vprašanje za razmišljanje 😇
Kaj pa, če obdobje, pred katerim danes najbolj bežiš, pravzaprav ni prišlo, da bi ga čim prej končal/a, ampak da bi ga zares začutil/a, razumel/a in skozi njega postal/a nekdo, ki ga še ne poznaš? 🌱

Čudovito nedeljo želim. 💚

Helena, Zlate Niti
www.zlate-niti.si/ ... See MoreSee Less